ZAKLJUČNO POROČILO O POTEKU IN REZULTATIH PROJEKTA
Naslov projekta: Rekonceptualizacija časa v vrtcu
Namen in cilji projekta v vrtcu: učinkovita izraba časa v vrtcu in aktivno vključevanje otrok v dejavnosti
Vodja projekta: Špela Rus
Članice projektnega tima vrtca: vodje strokovnih aktivov v posameznem šolskem letu
Trajanje projekta: 4 leta od 2011/12 do 2014/15
- Izhodišče projekta oz. razlogi, zakaj ste se odločili za sodelovanje v projektu, …
Koncept tega projekta mi je bil blizu in ravno v šolskem letu 2011/12 sem prevzela vodenje vrtca pri OŠ Radlje ob Dravi. Urniki, ki so bili del rutine v vrtcu, so se mi zdeli togi (3 mesecev enak urnik), zato sem že v mesecu oktobru uvedla tedensko menjavo urnika (pred vključitvijo v sam projekt). Sodelavke so to zelo pozitivno sprejele in videle v tem veliko prednosti.
V tem letu sem se tudi odločila za celodnevno hospitiranje v oddelku, saj nisem pristaš kratkotrajnega opazovanja in vnaprejšnjega najavljanja na hospitacijo, saj je to zelo umetna situacija, ki težko pokaže realno sliko dela v oddelku.
- Opredelitev projekta v razvojnem načrtu vrtca – prioritetni cilji in naloge.
V razvojnem načrtu smo imeli že tako opredeljena dva cilja, ki sta povezana z rekonceptualizacijo in sicer prehodi otrok po oddelkih ter omogočanje ustvarjalnosti otrok, kar smo tudi vodile s pomočjo kazalnika, ki sem ga pripravila strokovnim delavkam. Del tega je bil tudi cilj povečati zadovoljstvo strokovnih delavcev vrtca na parametru medsebojne komunikacije in menim, da je to pomemben del rekonceptualizacije.
- Potek projekta: analiza stanja v vašem vrtcu, izbor prioritet, akcijski načrt, strokovna srečanja v vrtcu, hospitacije z evalvacijo, …
Aktivno – celotni kolektiv – smo na to temo začele delovati 5.4.2012, ko som imele delavnico, kjer smo izdelale akcijski načrt za vnašanje sprememb in sicer za sočasnost v popoldanskem času, odprtost oddelka – menjava igralnice, timsko načrtovanje in fleksibilno spreminjanje delovnega časa glede na število otrok. Nekatere od teh postavk sem že sama vnesla v začetku leta, kot sem že omenila pod točko 1. Mesečno izvajamo aktive, ki so strokovno naravnani (komunikacija med sodelavci, tematsko načrtovanje v oddelku), od leta 2013/14 pa smo uvedle predstavitve dobrih praks v posameznih oddelkih. Izvajam celodnevne hopsitacije, v šolskem letu 2014/15 pa sem izvedla dve hospitaciji in sicer eno, ki je potekala od kosila naprej in celodnevno. Imam pripomoček, ki mi omogoča lažje opazovanje. V letošnjem letu sem začela snemati v oddelku, kar je po mojem mnenju zelo dobra praksa.
- Ugotovitve, rezultati, spoznanja …
Če pomislim, kje som bili v šolskem letu 2011/12 in kje smo na koncu šolskega leta 2014/15, menim, da smo šle skozi zelo zanimivo in ustvarjalno pot. Če začnem pri urnikih: v začetku so vse strokovne delavke odpirale in zapirale vrtec, kar smo ob koncu šolskega leta 2011/12 ugotovile, da morda ni najbolje, saj vzgojiteljica tako konča svoje delo v oddelku zelo zgodaj in je sočasnost težko dosežena. Tako smo že v šolskem letu uvedle nov sistem, ki ga imamo še danes in sicer, da odpirajo samo pomočnice vzgojiteljice, vzgojiteljice pa delajo med 7.30 oz. 7.45 (glede na to, koliko je v posameznem oddelku otrok – to ugotavljamo v začetku leta z vodenjem natančne evidence prihoda otrok v vrtec) in 14.00 oz. 14.15 ter med 8.30 in 15.00. Pozitivne ugotovitve v zvezi s takim urnikom so, da otroci poznajo vse strokovne delavke, kar posledično pomeni ,da je manj stisk otrok, če mora katera strokovna delavka v drug oddelek v primeru odsotnosti, da je več dnevnega sodelovanja s starši in tudi več sodelovanja med strokovnimi delavkami različnih oddelkov. V okviru delovnih časov moram tudi poudariti, da so strokovne delavke zelo saominiciativne in takoj zaznajo ,če je potreba po prisotnosti drugačna, kot je to zapisano v urniku. Se zgodi ,da je kakšen teden zjutraj manj otrok, popoldan pa več in takoj sporočijo to meni, da spremenim urnik in delajo popoldan dlje časa. Zavest, da smo tu zaradi otrok in ne zato, da hodimo zgolj v službo, je zelo izrazita in to se odraža tudi na tem, da smo letos imeli tako dobre rezultate na anketah zadovoljstva staršev (90% postavk je ocenjenih več kot 4,6 in to prav te, ki so naša prioriteta – dobre vsebine, varnost otrok, zadovoljstvo otrok, odnos strokovnih delavk do otok in staršev….)
Od kar predstavljamo primere dobre prakse na aktivih, je med strokovnimi delavkami še več sodelovanja, se je pa izkazalo, da se težko enotno načrtuje za cel vrtec, zato so se strokovne delavke odločile, da v šolskem letu 2014/15 ne bodo več načrtovale enotno, se pa povezujejo na način, da skupaj načrtujejo praznovanja, izvajajo enkrat mesečno igrico za otroke vseh skupin, veliko je predstavljanja posameznih oddelkov drugim oddelkom (priprava dramatizacije otrok za otroke iz drugih skupin). Tu lahko rečem, da smo napredovali, saj kljub temu, da ne načrtujejo več enotno (strokovne delavke so to enotnost opisale kot neke vrste omejevanje in če izhajamo iz otrok se hitro zgodi, da bo šel vsak oddelek v svojo smer in prav je tako), veliko povezujejo in iščejo nove ideje za delo.
Moram pa poudariti, da pa žal ni zaživelo menjavanje strokovnih delavk po oddelkih, čeprav občasno prihaja do tega (ob praznovanjih, ko se skupno načrtuje). To je področje, na katerem želim, da naredimo kaj več in bo v naslednjem šolskem letu prioriteta dela.
Motivacijo vzdržujemo ravno preko predstavitve dobrih praks, preko analiz, ki jih izvajamo po hospitacijah in sprotnemu reševanju dilem, konfliktov, nestrinjanj….
V naslednjem šolskem letu se bodo strokovne delavke odločile za kolegialne hospitacije, kar se mi zdi odlično za še boljše sodelovanje. Brez zaupanja, takih hospitacij ne bi bilo.
Da smo se vključili v projekt, je izhajalo iz mene, ker sem po 12 letih zopet prišla v vrtec in sem čutila, da se moram še s kom povezati. Lažje pa se je povezovati tam, ko ti je nekaj blizu. Tako sem potem skozi aktivnosti v vrtcu spodbudila tudi strokovne delavke, da so začele aktivno sodelovati. Prednost vidim predvsem v tem, da imaš možnost vedeti, kako delajo drugje, na kaj so pozorni, kako ne moremo povsod delati enako ,saj je to povezano z velikostjo vrtca, strukture zaposlenih, sodelovanja z lokalnim okoljem….
V okviru tega projekta sem dobila tudi potrditev, da razmišljam v pravi smeri, ki je smer napredka, kakovosti in dobrega počutja vseh nas. Celodnevne hospitacije so zame nekaj najboljšega, saj je to priložnost za moje lastno učenje, čas za samopresojo in vesela sem ,da tako delam. Da grem v pravi smeri sem začutila že, ko smo imeli prvo zunanjo presojo za pridobitev certifikata SIQ in so moje hospitacije (tudi zapise in analize) označili kot primer dobre prakse in kot nekaj, kar ni uveljavljeno v naših vrtcih. Res je veliko dela s tem, a je vredno, saj je to velika motivacija za strokovni delavki, ki delata v oddelku. Izpostaviš lahko tako pozitivne kot tudi negativne situacije in to je najboljši čas za učenje.
V našem kolektivu so spremembe bile zelo dobro sprejete, kar je verjetno povezano tudi s tem, da sem prišla v času ,ko smo se vključili v projekt in je to bil moj koncept dela ne glede na projekt Rekonceptualizacije.
Svetovalke ZŠ so zelo dobro pripravile poročilo hospitacij, ki me je spodbudilo, da sem tudi sama opravila hospitacije na ta način in temu namenila tudi en strokovni aktiv. Hvala za ta prispevek.
Hvala tudi vsem ostalim, ki ste sodelovale in bile pripravljene deliti z nami svoje izkušnje. Potovanje po Sloveniji in možnost videti ostale vrtce je bilo nekaj izjemnega in nepozabnega. Hvala tudi za to!
Zapis pripravila
Špela Rus, univ. dipl. pedagoginja
poročilo zaključnega srečanja -Rekonceptualizacije časa v vrtcu–hp-spela