Praznično decembrsko dopoldne nam je popestrila knjižničarka. Ob pogledu na njeno skrivnostno skrinjo so otroci vedeli, da jih čaka nekaj posebnega. Eden izmed dečkov se je celo spomnil knjige, ki nam jo je pripovedovala ob zadnjem obisku. Da se je skrinja lahko odprla, so morali otroci najprej rešiti uganko o snežaku, ki pa jim ni povzročala večjih težav. Nato smo prisluhnili pravljici z naslovom Dobri snežak.
Zgodba pripoveduje o snežaku, ki je nesebično delil svoje stvari živalim, da so lažje preživele težko zimo. Na koncu zgodbe snežaka stopi sonce. Na njegovem mestu zacveti zvonček, ob katerem se živali ponovno srečajo. Otroci so bili med pripovedovanjem zelo zbrani in dejavni. Ves čas so se vključevali v pogovor, ugotavljali, dopolnjevali in s tem ohranjali pozornost do samega konca. Ob zaključku smo se pogovarjali tudi o deljenju in prijaznosti – kaj bi mi delili z drugimi in kaj bi naredili, če bi imeli le en bombon. Eden izmed dečkov je brez oklevanja odgovoril: »Razdelili bi ga na pol.« Zgodba se je otrok očitno dotaknila in jih spodbudila k razmišljanju o tem, kako malo je včasih potrebno, da nekomu polepšamo dan ali celo daljše obdobje. Prav takšna sporočila pa so v prazničnem času še posebej dragocena.
