Gozd je za otroke veliko več kot le skupina dreves. Je neprecenljivo naravno igrišče, skrivnostni svet in neskončen vir učenja, ki močno vpliva na njihov celostni razvoj. Ko otroci stopijo v gozd, se njihovo doživljanje spremeni, saj narava nagovarja vsa njihova čutila.
Skozi daljši pohod smo gozd raziskovali skozi vsa čutila. V nasprotju z zaprtimi prostori ali urejenimi igrišči, gozd ponuja pravo eksplozijo čutnih zaznav. Otroci postanejo pozornejši na zvoke – šumenje listja pod nogami, petje ptic, pokanje vejic ali oglašanje živali v daljavi. Gozd spodbuja dotik. Otroci z rokami raziskujejo grobo lubje dreves, mehkobo mahu, hladno gozdno zemljo in gladke kamne med potjo. Vonj po vlagi, iglicah, smoli in zemlji prebuja njihovo domišljijo in ustvarja močne spomine. Za otroke gozd pomeni popolno svobodo. Deblo, ki leži na tleh, postane ravnotežna greda. Skale postanejo plezalne stene. Hribčki pa steze za tek. Gibanje po neravnem terenu nezavedno krepi njihovo ravnotežje, koordinacijo in moč. Tukaj ni “pravilnega” načina igranja, vsak korak je nov gibalni izziv. V gozdu ni igrač z vnaprej določenim namenom. Zato se pri otrocih prebudi ustvarjalnost. Navadna veja postane čarobna palica, meč ali krmilo letala. Storži postanejo gozdne živali ali denar v improvizirani trgovini. Postavljanje bivakov in koč iz vej je ena najbolj priljubljenih gozdnih aktivnosti. Otrokom daje občutek zavetja, lastnega prostora in varnosti. Gozd hitro postane prizorišče za zgodbe o škratih, vilah, razbojnikih ali skritih zakladih.
Gozd ima tudi močan terapevtski učinek, saj naravno okolje zmanjšuje stres in hiperaktivnost. Otroci, ki so v zaprtih prostorih nemirni, v gozdu pogosto najdejo svoj mir in se umirijo ob osredotočenem delu. Gozd je lahko včasih malce strašljiv (temni kotički, neznani zvoki). Ko otrok samostojno razišče takšen kotiček, premaga rahel strah, kar mu daje izjemen občutek ponosa in samozavesti.
Ustvarjanje gozdnih mandal iz naravnih materialov je čudovita, sproščujoča in trajnostno naravnana dejavnost na prostem. Otrokom omogoča raziskovanje narave ter spodbuja razvoj fine motorike, ustvarjalnosti, pozornosti in občutka za vzorce ter simetrijo.
Skupaj z otroki smo se odpravili do gozdnega roba, kjer smo med potjo nabirali in raziskovali različne gozdne plodove ter druge naravne materiale. Ko smo prispeli do Dvorca Radlje, smo se lotili ustvarjalnega izziva. Otroke sva razdelili v dve skupini, vsaka pa je prejela predlogo gozdne mandale. Otroci so opazovali vzorce na slikah ter jih poskušali poustvariti z naravnimi materiali, ki so jih našli v gozdu in parku. Narava jim ni ponujala vnaprej oblikovanih igrač, temveč številne možnosti za raziskovanje in ustvarjanje. Sami so se odločali, kako in kam bodo umestili storž, kamen, vejico ali list. Nabiranje drobnih semen, polaganje vejic in natančno razporejanje listov so spodbujali koordinacijo med očmi in rokami ter razvoj fine motorike.
Pri ustvarjanju mandal so otroci spoznavali simetrijo, ponavljanje vzorcev in različne oblike. Ob tem so na igriv način razvijali matematične spretnosti, saj so razvrščali in šteli predmete ter jih primerjali po velikosti, barvi in obliki. Skozi neposredno izkušnjo so doživljali tudi naravo z vsemi čutili – tipali hrapavo lubje, vonjali smreke, poslušali šumenje listja in opazovali pestro paleto jesenskih barv. Ker so mandale ustvarjali v skupinah, je dejavnost spodbujala tudi sodelovanje, dogovarjanje in medsebojno poslušanje. Otroci so si delili prostor in materiale, upoštevali zamisli drug drugega ter skupaj iskali rešitve.
Gozdna mandala ne ostane za vedno. Veter lahko raznese njene dele, dež jo spremeni. Pomemben ni le končni izdelek, temveč predvsem proces ustvarjanja, raziskovanja in skupnega doživljanja trenutka. Otroci so tako na prijeten in ustvarjalen način spoznavali, da nam narava ponuja nešteto možnosti za igro, učenje in občudovanje.
