• 02 88 79 579
  • vrtec@osradlje.si

ZDRAVJE V VRTCU, VRTEC VUHRED, ODDELEK 11

Ker so stare metode pridelovanja že odšle v pozabo, smo se odločili, da s starejšemu gospodu sodelujemo in ugotovimo, kako se pridela jabolčni sok. Pri obisku nam je podal navodila, da v vedra in zaboje poberemo zdrava jabolka. Pobrana jabolka smo nato umili in jih zopet zložili v čiste posode, nakar smo jih dali v mlin. Otroci so imeli možnost, da so poskusili, kako je mletje potekalo včasih. Gospod je na kolo nadel ročko in otroci so vrteli. Delo jim je bilo zelo zanimivo, bolj so vrteli, hitreje so koščki jabolk padali v zaboj. Ko so preizkusili vsi, smo se umaknili od stroja in je gospod vključil motor in jih do konca zmlel. Zmleta smo  dali v stiskalnico in obtežili. Z začudenjem smo opazovali, kako jabolčni sok priteče v vedra. Vsak je dobil svoj lonček, v katerega si je natočil sok in ga tudi poskusil. Bil je zelo okusen.

KORUZNI KRUH

Obiskali smo bližnjo kmetijo, na katero smo šli ličkat. Tako enostavno zgleda to opravilo, pa so se morali otroci zelo potruditi, da so ličke odtrgali. Po končanem ličkanju smo morali odstraniti zrnje od storžev. Nato smo zrnje dali v mlin. Ugotovili smo, da pri mletju dobimo otrobe in moko. Vse smo morali presejat. Otrobe smo dali svinjam. Moko smo shranili.  Konec tedna nas je obiskala ta gospa s kmetije in skupaj smo si pripravili koruzni kruh. Sestavine smo dali v posodo in zgnetli v testo. Vsak otrok je dobil svoj kos testa, katerega je oblikoval v žemljico. Ko smo vsi končali, smo jih zložili v pekač in v pečico. Komaj smo čakali,  da se žemljice spečejo. Otroci so jih odnesli domov. Pri kosilu pa smo si privoščili koruzni kruh in pojedli cel hlebec. Otroci so bili zelo ponosni nase.

OBISK MUZEJA

Ker nas je zanimalo, kakšne pripomočke so uporabljali naše babice in dedki, sva v vrtec prinesle starine, katere so otroci spoznali in spoznali njihov namen. Imeli smo kavni mlinček, laterno, rešeta, torbe, sklede. Otroci so se s predmeti spoznavali ves teden. Na koncu smo s starejšo krajanko obiskali muzej, v katerem smo si ogledali starinsko sobo in pripomočke, ki so jih uporabljali za delo.  Ves čas obiska nam je gospa pripovedovala zgodbe in zakaj so se določene starine potrebovale.

LJUDSKE PRAVLJICE

Ker pravljice na otroke delujejo sproščujoče, sva se odločili, da spoznamo nekaj ljudskih pravljic.  K nam je prišla starejša krajanka in nam predstavila ljudsko pravljico Hvaležni medved. Pred branjem nam je  povedala zgodbo iz otroštva in tako povezala svojo zgodbo z vsebino pravljice. Brala je počasi in jim tekom branja razložila nejasne besede in tako so otroci  zgodbo razumeli v celoti.

GLINA

Ker je celotno leto izhajalo iz ljudskega izročila, smo se na koncu posvetili izdelovanju skled, skodelic, lončkov, katere so uporabljali včasih – glineni izdelki.   V začetku smo se posvetili le glineni gmoti in ustvarjanju. Otroci so imeli vsakodnevno možnost posegati po njej. Ustvarili smo si glinene plošče in ustvarjali reliefe,  glino smo gnetli, oblikovali v razne kipe, delali smo v manjših skupinah in se s tem učili sodelovanja, dogovarjanja. Vsak posameznik je imel možnost poustvariti stvari, ki so bile v njegovih mislih. Otroci so bili pri dejavnostih umirjeni in v svojih svetovih. Čas je mineval in vsakodnevno so otroci bili bolj ustvarjalni. Imeli smo možnost, da smo si izposodili vreteno. Z velikim veseljem so poskušali ustvarjati razne sklede in vaze, da je izdelek uspel, so potrebovali na začetku pomoč. Ogledali smo si tudi peč za žganje gline, kamor smo tudi odnesli  svoje izdelke.  Za konec smo si ustvarili glineni lonček. Izhajali smo iz ljudske pravljice Pastir in glineni lonček. Vsak otrok si ga je želel izdelati in poustvariti takšnega, kot si je želel.

OBISK CERKVE IN OGLED KIPOV

Cerkev smo si ogledali z namenom, da smo imeli možnost videti kipe in se jih tudi dotakniti. Že sam vstop v cerkev je bil nekaj drugačnega. Otroci so vstopili čisto tiho. G. duhovnik nas je popeljal do kipov, kjer nam je povedal tudi zgodbe o njih. Otroci so si najbolj zapomnili tiste, ki so imeli enako ime  kot njihovi očetje. Zapomnili so si jih tudi po predmetu, ki ga je kip držal in je bil prepoznavni znak. Odšli smo do župnije, kjer je imel duhovnik še zelo veliko, kipe smo potipali, jih obračali in tako spoznali, da so kot telesa. Pri enem se je natančno videlo, da je narejen iz lesa.  G. duhovnik nam je na zelo preprost način približal kipe, ki smo jih v nadaljnje ustvarjali v vrtcu.

SODELOVANJE Z LOVCEM IN GOZDARJEM

V letošnjem letu smo se dogovorili, da sodelujemo z lovcem, ki je po poklicu gozdar. Njegovi obiski so bili nekaj posebnega.  Na našem prvem srečanju  nas je popeljal v gozd in nam preko igre približal drevesa, ki rastejo v našem okoliškem gozdu. Preko slikovnega gradiva nam je pokazal, katere živali živijo v njem in nam preko pripomočkov ( cevi, listov) ponazoril oglašanje le – teh. Na lubju nam je pokazal lubadarja, ki uničuje drevesa in nam povedal, kako ga iztrebljajo.   Za konec nam je pripravil gibalne igre o živalih.  Drugo srečanje je potekalo v dvorani, kjer smo si ogledali lovsko razstavo.  Ogledali smo si kožuhe, rogovja, preparate živali. Razložil nam je, zakaj lovci nekatere živali odstranijo iz narave. S tem preprečujejo, da bi poškodovane in ostarele živali trpele  in da se po gozdovih ne bi širile bolezni.

LJUDSKI INSTRUMENTI IN GLASBA

Po vsakem delu, ki so ga nekoč opravili so se poveselili z glasbo. In tako je bilo tudi pri nas. Ves teden smo spoznavali ljudske instrumente ( citre, ribež za pranje perila, nunelce in z njimi spremljali ljudske pesmi, ki smo jih prepevali. Konec tedna smo medse povabili starejše krajanke (Šajke). Popestrile so nam dopoldan z ljudsko glasbo. Pesmi so spremljale z ljudskimi instrumenti, ki so jih pripravile same.

DALJŠI POHODI

Obdani smo s čudovito naravo, gozdom in zato smo lepo vreme izkoristili za daljše pohode. Izvajali smo jih vsaj enkrat na mesec.  Včasih smo imeli cilj – ogled kinološkega društva, ogled predstave, ogled gasilskega doma…Včasih smo hojo preizkusili po gozdu, kjer smo morali biti še spretnejši zaradi zahtevnejšega terena.  Otroci so bili pri hoji zelo vztrajni in najpomembnejše je bilo, ko so pripovedovali staršem, kako so bili korajžni in kakšno pot so prehodili brez nošenja.

TRADICIONALEN SLOVENSKI ZAJTRK

Na tradicionalen slovenski zajtrk smo se pripravljali ves teden.  Pri tem nam je pomagal Radovedni Jaka. Izhodišče nam je bila njegova risanka – Zakaj čebele delajo med.  Preko slikovnega gradiva smo spoznali, kako je zgrajena čebelja družina, preko gibalne igre smo se preizkusili, kako cvetni prah prinesti v panj, zaplesali smo čebelji ples. Na zelo igriv način smo spoznali delček  življenja čebel. Konec tedna nas je obiskal čebelar in nam povedal še določene informacije o čebelah. Zelo veliko smo vedeli že sami. Kaj je pa bilo najboljše? Se posladkati z medom.

KOSTANJČEK

Ob koncu tedna otroka medse povabimo starše.  Letos smo strokovne delavke prireditev izvedle tako, da smo starše in otroke povabile na pohod do  igrišča, kjer smo jim pripravile športne igre. Namen druženja je, da starši skupaj z otroki preživijo popoldan in se imajo pri tem lepo. Za konec nam je krajevna skupnost pripravila kostanje, s katerimi smo se posladkali.

TEDEN OTROKA

Kako kakovostno preživeti prosti čas? To je bilo vprašanje, ki sva ga zastavili otrokom. Otroci so povedali veliko dejavnosti, ki jih počnejo skupaj s starši. Tudi mi smo čas, ki ga preživimo v vrtcu, izkoristili za razne gibalne igre, medse smo povabili knjižničarke, priredili smo si kino, odšli smo na daljši pohod, si spekli pirine palačinke. Ves teden je pri nas potekal s polno dogodivščin.

PIŽAMA PARTY

Nekaj zares pomembnega in posebnega je tisti dan, ko se otroci vrnejo zvečer v vrtec in prespijo. Velikokrat je to za nekatere prvič, da bodo brez staršev. Za vse pa vsekakor nova izkušnja in neprecenljiva dogodivščina.

VRTEC V NARAVI

Že nekaj let zapored se otroci z vzgojiteljicami odpravijo v vrtec v naravi, kjer skupaj preživijo tri dni.  Na domu izvajalci pripravijo različne in zelo zanimive dejavnosti, s katerimi pritegnejo otroke ( jahanje konj, streljanje z lokom, postavljanje bivakov v gozdu, raziskovanje in opazovanje v naravi..). Za otroke in starše je to zelo zanimiva in neprecenljiva izkušnja.

ZAKLJUČNA PRIREDITEV

Za zaključno prireditev smo povabile različna društva iz Vuhreda, s katerimi smo starše in otroke popeljali v čas naših babic in dedkov. Kmečke žene so skupaj z otroki grabile in spravljale seno z lesenimi grabljami, pekle miške. Folklora nam je predstavila nekaj plesov in nato zaplesala še z otroki. Gospa in gospod Sušek sta z otroki izdelovala vetrnice in punčke iz cunj. Starši in otroci pa so se lahko preizkusili tudi v skakanju v žakljih in hojo z hoduljami.  Popoldne je bilo nekaj posebnega, zelo poučno in zabavno.