ZAJČEK PUHEC
Izhodišče za našo pravljico je bil spletni seminar dr. Petra Svetine (Mladinska knjiga – Ciciakademija) z naslovom Kako te beseda objame. Pisatelj v svojem predavanju izpostavi vidik pripovedovalca in poslušalca, kako branje učinkuje na otroka in kako pesem, pravljica nastane. Izhodišče pravljice je pripovedovanje (kaj se je dogajalo). Besedilo, vsebina in vzdušje, ki je s tem povezano, otroka, zaznamuje. Pripovedovanje (poslušanje) otroci nesejo s seboj in ga zavedno ali nezavedno nosijo v sebi. Vsak spomin na branje je povezan z bralcem, pripovedovalcem. Vsak pusti svoj pečat.
V vrtcu se zavedamo pomena branja. Zato beremo različno literaturo, beremo prozo, poezijo. Otroci spoznavajo nove besede, nove besedne zveze, širijo besedni zaklad. Na ta način bolje razumejo svet okoli sebe.
Vsaka beseda ima pomen. Več besed lahko združimo v povedi. Iz povedi lahko nastane zgodba, pravljica.
Kako je nastala naša pravljica?
Od aprila do junija smo zbirali besede. Različne, kratke, dolge, besede, ki označujejo predmete, bitja, pojave, smešne besede,…Besede smo pridno zapisovali, starim dodajali nove, se pogovarjali o njihovem pomenu, poslušali, kako zvenijo, jih skupaj izgovarjali. Ugotovili smo, da z besedami lahko povemo, kaj se dogaja, kako se počutimo, kaj želimo in še marsikaj. Iz besed lahko sestavimo tudi pravljico. Otroci so si izmed povedanih besed najprej izbrali tri besede, kasneje pa se odločili za eno in jo vključili v zgodbo.
Kako začeti pravljico?
Tam v gozdu, tam na hribu, nekoč je, nekega dne, zajček…. Ker je bil prvi predlog tam v gozdu, smo se odločili, da se bo naša pravljica začela Tam v gozdu. Izmed naštetih besed so otroci za glavnega junaka izbrali zajčka in mu nadeli ime Puhec. Otroci so se podali v svet domišljije in tako je nastala naslednja pravljica. Zanimiva, neobičajna, predvsem pa njihova!
Izbrane besede:
SRČEK DREVO TRAKTOR LADJA KNJIGA DINOZAVER HELIKOPTER ČOKOLADA KONJ MAVRICA LUBENICA TRAVA HIŠA METULJ LEOPARD SLADOLED ZAJČEK STORŽ KOŠČEK MRAVLJIŠČE DEŽ LUNA POŠAST GOZD
ZAJČEK PUHEC
TAM, V GOZDU, SKAČE ZAJČEK PUHEC. PUHEC IMA MEHKO SIVO DLAKO IN BEL REPEK. IMA ZELENE OČI, DOLGE BRKE TER DOLGE UHLJE.
SKRIVA SE ZA DREVESI, NA KATERIH VISIJO STORŽI IN V VISOKI TRAVI. ŽELI SI POSTATI SUPER JUNAK. RAD BI IMEL KRILA, DA BI LETEL KOT HELIKOPTER IN DA BI ZNAL VOZITI TRAKTOR. TO BI BILO ZABAVNO!
ČE BI BIL SUPER JUNAK, BI LAHKO POMAGAL ŽIVALIM IN LJUDEM. BRANIL BI JIH PRED DINOZAVRI, PRED LEOPARDI, LEVI IN VSEMI STRAŠNIMI, GRDIMI, VELIKIMI POŠASTMI Z OSTRIMI ZOBMI. PUHEC IMA VELIKO SRCE.
PUHCA ZJUTRAJ PREBUDI SONCE, KI GA S TOPLIMI ŽARKI POBOŽA PO LICIH. NEŽNO, KOT METULJ. PRETEGNE SE, ZAZEHA IN SI UMIJE ZASPANČKE. ZA ZAJTRK POJE KOŠČEK LUBENICE.
KO SE NAJE, GRE V GOZD ISKAT MRAVLJIŠČE. ZANIMA GA, KAKO IZGLEDA IN KAJ DELAJO MRAVLJE.
POTEM SEDE V HELIKOPTER IN SE ODPELJE NA MORJE. PARKIRA NA PARKIRIŠČU ZA HELIKOPTERJE IN V PRISTANIŠČU POIŠČE LADJO.
Z LADJO SE ODPELJE ISKAT ZAKLAD. NA LADJI NAJDE KNJIGO, V NJEJ PA ZEMLJEVID, KJE JE ZAKLAD. KMALU NAJDE SKRINJO, V NJEJ PA SLADOLED IN ČOKOLADO. SLADOLED POLIŽE, DA SE NE BI STOPIL, ČOKOLADO PA PUSTI ZA SVOJE GOZDNE PRIJATELJE.
NENADOMA S SVOJIM SUPER VIDOM OPAZI GOZDNI POŽAR. V HIPU SE VRNE V PRISTANIŠČE, SEDE V HELIKOPTER IN SE ODPELJE PROTI GOZDU.
MED LETOM VIDI POD SEBOJ HIŠE IN KONJA, KI DIRJA PROTI GOZDU. S SVOJO SUPER MOČJO PRIKLIČE DEŽ IN POGASI OGROMEN POŽAR.
ZNOVA POSIJE SONCE IN NA NEBU SE POKAŽE MAVRICA. ŽIVALI SO VESELE, OBJEMAJO ZAJČKA IN GA BOŽAJO. SKUPAJ SEDEJO NA GOZDNO JASO, SE POGOVARJAJO IN SLADKAJO S ČOKOLADO. Z NEBA SE JIM SMEJE LUNA IN JIH POČASI ODPELJE V SVET SANJ.
